Lahko bi pogledali vanjo za kak nasvet, za kak recept – ampak vendar ne v našem tisočletju, ko mora biti vse hitro, vse podprto z dokazi, ko se nam preveč mudi.
Morda znamo reči stop: izkoristiti lepo nedeljo, igro z otroci v naravi; znamo še posedeti zvečer, brez televizije, kot nekoč – spet bomo zvedeli nekaj novega, spet se bomo učili.
Saj ne, da bi se vrnili v stare čase: načina življenja ne moremo več spremeniti, ne moremo več ukiniti niti tablet, kaj šele inzulinskih injekcij, ki so nam morda predpisane in ki so nujno potrebne.
Pa vendar: izkoristimo stare modrosti, vzemimo jih za spodbudo in za pomoč – stik z naravo nas bo spodbudil, upajmo, tudi streznil. Če nam prinese nekaj kapljic zdravja, še toliko bolje. Morda nam prinese tudi mir, tisti notranji, tako potreben za srečo, tudi danes. |